Kam na enodnevni izlet v gore – Karavanke

posted in: BLOG, Hribi | 0
enodnevni izlet
KAM NA ENODNEVNI IZLET? POGLEJ IDEJE!

Slovenija je prelepa dežela in resnično ne smemo imeti težav z idejo, kam na izlet v hribe. A zgodi se, da v preobilici dela nimamo časa raziskovati, kam naj se podamo. Kadar planiramo dopust za več dni, si običajno vzamemo več časa, a enodnevni izleti so pogosto prezrti. Idej za enodnevni izlet je veliko, če pa imamo radi hribe, se lahko odpravimo do kakšne lažje dostopne planinske koče, kar bodo zmogli tudi otroci in si tam privoščimo okusno enolončnico! 

Enodnevni izlet v gore – Karavanke

Karavanke in Kamniško – Savinjske Alpe, so približno 120 km dolga gorska veriga, kjer nas pričakajo slikovite doline, globoke zarezane soteske, mnogi potoki , mogočne sklane stene in grebeni. Glavni greben Karavank predstavlja geografsko mejo med severom in jugom. Severno stran Karavank sestavljajo skalne soteske in globoke grape. Gozdovi Karavank so sestavljeni iz jelke, smreke in bukve. Nad gozdno mejo najdemo mnoge redke gorske rastline, kot so alpski nagoj, tevje in kranjska lilija.

Obsežna melišča severnih Karavank ne premorejo veliko vegetacije in segajo vse do grebena Karavank. V razpokah skalnih blokov v skromnih razmerah uspeva Zoisova zvončica, v zgodnji jeseni pa se razcveti Froelichov svišč. Na pobočjih Stola in Belščice lahko občudujemo Zoisovo zvončico. Alpske cvetlice na območju Karavank so zaščitene, zato jih samo občudujmo in slikajmo za spomin. 

V današnjem blogu vam bomo opisali idejo za enodnevni izlet, ki je primeren za družine z otroci, pogosto pa se za enodnevne izlete zanimajo tudi podjetja, ki iščejo ideje za izvedbo team buildinga. Prav tako lahko to kratko razdaljo prehodijo starostniki in ljudje, ki so oslabeli po težji bolezni. Na te ljudi včasih kar pozabimo, posebej če izlete organizira turistična agencija. Čeprav današnji izlet ne zahteva vrhunske telesne pripravljenosti, moramo biti na vzpon vseeno malo pripravljeni.

Pomembno je, da naš imunski sistem ves čas krepimo, pa naj  bo to s primerno hrano, gibanjem ali pa z uživanjem prehranskih dopolnil. Če k vsemu temi dodamo še prelep izlet v gore,  potem smo naredili resnično nekaj dobrega za naše zdravje!

Pa poglejmo, kam se bomo podali danes! VABLJENI!

Koča  na Ljubelju – 1370 m

Ko se podamo enodnevni izlet do koče na Ljubelju, se z avtom zapeljemo po avtocesti v smeri Gorenjske. Avtocesto zapustimo pri odcepu Podtabor in pot nadaljujemo proti Tržiču in naprej na prelaz Ljubelj Na Ljubelju pri nekdanji carini parkiramo in na desni strani že opazimo tablo za peš pot po stari cesti na Ljubelj. Na tabli je označeno, da bomo do koče na Ljubelju potrebovali 45 minut. Vzpon pričnemo na nadmorski višini 1058 metrov in se dvignemo za 312 metrov.

V zimskem času je serpetinasta pot primerna tudi za sankanje, česar se najbolj razveselijo naši najmlajši. Zato, če se na ta izlet odpravimo pozimi, vsekakor vzemimo s sabo sanke, če pa je veliko snega, se lahko nazaj v dolino spustimo tudi z airboardom ali z turnimi smučmi.

Pot nas nekaj časa vodi skozi gozd, kmalu pa se nam odpre prelep pogled v dolino in na bližnje hribe. Najlepši pogled je na Košutico in ves greben Košute, ki je najdaljši greben v Sloveniji. Nekaj časa se še vzpenjamo po serpentinah in po zadnjem ostrem ovinku v levo že vidimo kočo.

Pot je označena kot lahka in nezahtevna, a kljub temu po lažjem vzponu prispemo do koče na Ljubelju in to na višino kar 1370 metrov. Zaradi lahkega dostopa, je koča na takšni višini, dostopna skoraj vsem, ki drugače nimajo možnosti obiskati višje ležečih planinskih koč. Od prelaza Ljubelj do koče na Ljubelju bomo potrebovali približno 45 do 50 minut. 

Izleti v okolici Koče na Ljubelju

Koča na Ljubelju je izredno priljubljena izletniška koča, primerna za enodnevni družinski izlet.  Obiskujejo jo tako iz Slovenske strani, kot iz Avstrijske. Osebje v koči je prijazno, kulinarična ponudba pa zadovolji še tako izbirčne pohodnike.

Cene so primerne in v primerjavi z podobnimi kočami niso pretirane.  (a) (b)

Od koče na Ljubelju se lahko podamo na izlet ali že kar vzpon, na naslednje hribe:

  • Košuta ali Veliki vrh                                                     3h
  • Košutica                                                                      3h
  • Ferlach Horn                                                               5h
  • Grintouz ali Lokovnikov Grintovec                               5h
  • Zeller Prapotnik ali Hajnžev Praprotnik                       2h 35min
  • Vrh Ljubeljščice                                                           2h 35min
  • Hajnževo sedlo                                                            2h
  • Planina Korošica                                                         1h 30min
  • Dom na zelenici                                                        1h 30min
  • Polna peč                                                                    1h 30min
  • Loiber Prapotnik ali Žerjavov Praprotnik                     1h 45min

Vrtača – 2181 m

Vrtača 2181 m, je gora v Karavankah, vzpenja se južno od Stola in za Begunjsščico. Na vrhu se nam odpre prelep razgled: Julijske Alpe, Karavanke, Visoke in Nizke Ture, Kamniško Savinjske Alpe in del Gorenjske. Vrtača je druga najvišja gora v Karavankah, obdana je z strmimi pobočji.

Markirana pot na Vrtačo mora narediti ovinek okoli njene južne plati.  Pot na Vrtačo od prelaza Ljubelj, je označena kot delno zahtevna označena pot, za katero bomo potrebovali približno 3 ure in 30 minut, ter 2 uri za povratek. Vzpon na Vrtačo je priljubljen tudi v zimskih razmerah, seveda potrebujemo dereze in cepin. 

Opis poti prelaz Ljubelj – Vrtača 2181 m

Najprej se z avtom zapeljemo na prelaz Ljubelj, avto lahko pustimo na enem od parkirišč, najbolje pri spodnji postaji sedežnice. Pot nas najprej pelje mimo smučarskih prog na Zelenici in nato na koncu proge zavijemo na markirano pot, pozorni bodimo na markacije Zelenica, Vrtača, Stol. Pot nas pelje najprej po markirani bližnjici, tako da se ognemo ovinku in nato nadaljujemo po kolovozu. Kmalu pridemo iz gozda, pot nas pelje pod stebri sedežnice vse do vmesne postaje Vrtača na nadmorski višini 1288 m.

Takoj za postajo nadaljujemo po markirani poti, ki se najprej strmo vzpne. Ko premagamo strmino, nekaj časa hodimo po cesti desno od smučišča in nato levo mimo spomenika. Spomenik nas opominja na umrle v plazu leta 1977, ter na graničarje, ki so prav tako umrli v plazu leta 1962. Pot nadaljujemo naravnost navzgor do zgornje postaje sedežnice na Zeleniškem sedlu. Pot nas nato popelje do Planinskega doma na Zelenici, ki stoji na nadmorski višini 1536 metrov. Pot zavije desno okoli doma in nato po travniku navzgor ob stebrih vlečnice. Tukaj je tudi pot, ki zavije k Domu pri izviru Završnice na nadmorski višini 1425 metrov. Mi zavijemo desno in nadaljujemo pot po redkem gozdu proti južnim pobočjem, kjer nas čaka prečenje. Kmalu pridemo na melišča, zavijemo desno navzgor proti vrhu Vrtače. Pot nadaljujemo po strmem pobočju, hodimo vijugasto in iščemo trdno podlago.

Kmalu zavijemo levo in sledi vzpon na škrbino v stranskem jugozahodnem grebenu. Sedaj nas čaka strm vzpon in kmalu pridemo do glavnega grebena. Po grebenu poteka meja z Avstrijo. Nadaljujemo pot po grebenu, tukaj je pot na nekaterih delih izpostavljena, zato moramo biti previdni. Kmalu smo na vrhu Vrtače 2181 metrov visoko, kjer na nas pričaka velik cepin. Na vrhu je tudi vpisna knjiga in žig. Čudovit in precej zahteven enodnevni izlet v hribe!

Trupejevo poldne – 1932 m

Trupejevo poldne 1932 m, je med višjimi vrhovi v Karavankah, je pa najvišji vrh zahodno od Kepe. Gora je dobila ime po Trupejevi domačiji, ki leži približno na 500 metrov nadmorske višine. Lastniki kmetije so s položajem sonca nad goro določali poldne. Vrh Trupejevega poldne lahko dosežemo iz doline Save na jugu ali s Koroške. Na poti nas razveseljuje pogled na Julijske Alpe na jugu, ko pa prispemo na vrh smo deležni prelepega razgleda na Celovško kotlino in na koroške gorske skupine.

Na vrhu gore je postavljen velik križ, na vrhu je zelo malo prostora, samo tik pod vrhom bomo lahko malo počivali na primernem mestu. Danes se bomo na Trupejevo poldne podali iz Srednjega vrha, na nadmorski višini 960 metrov. Srednji Vrh je majhen zaselek nad dolino Save, 4 km vzhodno od Kranjske Gore. 

Opis poti Srednji Vrh – Trupejevo poldne 1932 m

Do našega izhodišča za Trupejevo poldne se peljemo od Kranjske Gore proti Gozd Martuljek. Približno 200 metrov severno od mosta čez Savo Dolinko zavijemo proti Srednjemu Vrhu. Na križišču konec strmine na manjšem parkirišču pustimo avto. Pot na Trupejevo poldne ni markirana, a je speljana po dolgem, neoznačenem kolovozu in po nekdanji graničarski stezi. Kratek del poti nas čaka tudi nezahtevno plezanje in kljub temu, da pot ni markirana, ne bomo imeli težav z orientacijo. Od Srednjega Vrha in čez Blekovo planino, bomo potrebovali za vzpon približno 3 ure in 20 minut, ter približno 3 ure za povratek. Pot je označena kot zahtevna neoznačena steza. 

V Srednjem Vrhu na nadmorski višini 960 metrov, nas pot najprej pelje levo do kmetije Jurež. Pri kmetiji zavijemo desno navzgor na strm in neoznačen kolovoz. Pot nas vodi po travnatih pobočjih Jureževe kmetije do gozdne poti. Zavijemo desno in mimo lovske koče, tukaj bodimo pozorni na kamnite možice, ki nas usmerijo do križišča kolovoza.

Tukaj zavijemo levo in se vzpenjamo do vršnega travnatega pobočja in kmalu pridemo do kopastega vrha Vošče, na nadmorski višini 1737 metrov. Hodimo v neposredni bližini državne meje po nekdanji graničarski stezi. Pot nas pelje čez Zajčnik in do Blekove planine, na nadmorski višini 1643 metrov. Pot nadaljujemo vzdolž grebena, vmes preplezamo nezahtevno skalno stopnjo in počasi se že bližamo vrhu Trupejevo poldne na nadmorski višini 1932 m. Na vrhu nas pričaka velik lesen križ, ki so ga postavili leta 2005.

Sestop Trupejevo poldne – sedlo Sedlič 1850 m – Srednji Vrh

Za sestop lahko izberemo isto pot, ali pa izberemo pot strmo navzdol do sedla Sedliča 1850 m, ki se nahaja med Trupejevim poldnem in Lepim vrhom. Na sedlu zavijemo desno in se po peščenem žlebu strmo spuščamo v dolino Železnico. Pot nas pelje po kolovozu, ki se pri lovski koči razširi gozdno pot.

Po približno pol ure hoje zavijemo levo na neoznačen kolovoz, ki zavije na Jermanov greben. Pot nadaljujemo po gozdu in kmalu pridemo do prvih kmetij ob cesti in do našega izhodišča Srednji vrh. Lep in precej zahteven enodnevni izlet v hribe, ki nas bo nagradil s prelepimi razgledi. 

 

Spletno stran smo izdelali s pomočjo nasvetov za digitalni marketing Matija Zajšek.com.