Kam na enodnevni izlet v gore – Karavanke

posted in: BLOG, Hribi 0
enodnevni izlet
KAM NA ENODNEVNI IZLET? POGLEJ IDEJE!

Slovenija je prelepa dežela in resnično ne smemo imeti težav z idejo, kam na izlet v hribe. A zgodi se, da v preobilici dela nimamo časa raziskovati, kam naj se podamo. Kadar planiramo dopust za več dni, si običajno vzamemo več časa, a enodnevni izleti so pogosto prezrti. Idej za enodnevni izlet je veliko, če pa imamo radi hribe, se lahko odpravimo do kakšne lažje dostopne planinske koče, kar bodo zmogli tudi otroci in si tam privoščimo okusno enolončnico! 

Enodnevni izlet v gore – Karavanke

Karavanke in Kamniško – Savinjske Alpe, so približno 120 km dolga gorska veriga, kjer nas pričakajo slikovite doline, globoke zarezane soteske, mnogi potoki , mogočne sklane stene in grebeni. Glavni greben Karavank predstavlja geografsko mejo med severom in jugom. Severno stran Karavank sestavljajo skalne soteske in globoke grape. Gozdovi Karavank so sestavljeni iz jelke, smreke in bukve. Nad gozdno mejo najdemo mnoge redke gorske rastline, kot so alpski nagoj, tevje in kranjska lilija.

Obsežna melišča severnih Karavank ne premorejo veliko vegetacije in segajo vse do grebena Karavank. V razpokah skalnih blokov v skromnih razmerah uspeva Zoisova zvončica, v zgodnji jeseni pa se razcveti Froelichov svišč. Na pobočjih Stola in Belščice lahko občudujemo Zoisovo zvončico. Alpske cvetlice na območju Karavank so zaščitene, zato jih samo občudujmo in slikajmo za spomin. 

V današnjem blogu vam bomo opisali idejo za enodnevni izlet, ki je primeren za družine z otroci, pogosto pa se za enodnevne izlete zanimajo tudi podjetja, ki iščejo ideje za izvedbo team buildinga. Prav tako lahko to kratko razdaljo prehodijo starostniki in ljudje, ki so oslabeli po težji bolezni. Na te ljudi včasih kar pozabimo, posebej če izlete organizira turistična agencija. Čeprav današnji izlet ne zahteva vrhunske telesne pripravljenosti, moramo biti na vzpon vseeno malo pripravljeni.

Pomembno je, da naš imunski sistem ves čas krepimo, pa naj  bo to s primerno hrano, gibanjem ali pa z uživanjem prehranskih dopolnil. Če k vsemu temi dodamo še prelep izlet v gore,  potem smo naredili resnično nekaj dobrega za naše zdravje!

Pa poglejmo, kam se bomo podali danes! VABLJENI!

Koča  na Ljubelju – 1370 m

Ko se podamo enodnevni izlet do koče na Ljubelju, se z avtom zapeljemo po avtocesti v smeri Gorenjske. Avtocesto zapustimo pri odcepu Podtabor in pot nadaljujemo proti Tržiču in naprej na prelaz Ljubelj Na Ljubelju pri nekdanji carini parkiramo in na desni strani že opazimo tablo za peš pot po stari cesti na Ljubelj. Na tabli je označeno, da bomo do koče na Ljubelju potrebovali 45 minut. Vzpon pričnemo na nadmorski višini 1058 metrov in se dvignemo za 312 metrov.

V zimskem času je serpetinasta pot primerna tudi za sankanje, česar se najbolj razveselijo naši najmlajši. Zato, če se na ta izlet odpravimo pozimi, vsekakor vzemimo s sabo sanke, če pa je veliko snega, se lahko nazaj v dolino spustimo tudi z airboardom ali z turnimi smučmi.

Pot nas nekaj časa vodi skozi gozd, kmalu pa se nam odpre prelep pogled v dolino in na bližnje hribe. Najlepši pogled je na Košutico in ves greben Košute, ki je najdaljši greben v Sloveniji. Nekaj časa se še vzpenjamo po serpentinah in po zadnjem ostrem ovinku v levo že vidimo kočo.

Pot je označena kot lahka in nezahtevna, a kljub temu po lažjem vzponu prispemo do koče na Ljubelju in to na višino kar 1370 metrov. Zaradi lahkega dostopa, je koča na takšni višini, dostopna skoraj vsem, ki drugače nimajo možnosti obiskati višje ležečih planinskih koč. Od prelaza Ljubelj do koče na Ljubelju bomo potrebovali približno 45 do 50 minut. 

Izleti v okolici Koče na Ljubelju

Koča na Ljubelju je izredno priljubljena izletniška koča, primerna za enodnevni družinski izlet.  Obiskujejo jo tako iz Slovenske strani, kot iz Avstrijske. Osebje v koči je prijazno, kulinarična ponudba pa zadovolji še tako izbirčne pohodnike.

Cene so primerne in v primerjavi z podobnimi kočami niso pretirane.  (a) (b)

Od koče na Ljubelju se lahko podamo na izlet ali že kar vzpon, na naslednje hribe:

  • Košuta ali Veliki vrh                                                     3h
  • Košutica                                                                      3h
  • Ferlach Horn                                                               5h
  • Grintouz ali Lokovnikov Grintovec                               5h
  • Zeller Prapotnik ali Hajnžev Praprotnik                       2h 35min
  • Vrh Ljubeljščice                                                           2h 35min
  • Hajnževo sedlo                                                            2h
  • Planina Korošica                                                         1h 30min
  • Dom na zelenici                                                        1h 30min
  • Polna peč                                                                    1h 30min
  • Loiber Prapotnik ali Žerjavov Praprotnik                     1h 45min

Vrtača – 2181 m

Vrtača 2181 m, je gora v Karavankah, vzpenja se južno od Stola in za Begunjsščico. Na vrhu se nam odpre prelep razgled: Julijske Alpe, Karavanke, Visoke in Nizke Ture, Kamniško Savinjske Alpe in del Gorenjske. Vrtača je druga najvišja gora v Karavankah, obdana je z strmimi pobočji.

Markirana pot na Vrtačo mora narediti ovinek okoli njene južne plati.  Pot na Vrtačo od prelaza Ljubelj, je označena kot delno zahtevna označena pot, za katero bomo potrebovali približno 3 ure in 30 minut, ter 2 uri za povratek. Vzpon na Vrtačo je priljubljen tudi v zimskih razmerah, seveda potrebujemo dereze in cepin. 

Opis poti prelaz Ljubelj – Vrtača 2181 m

Najprej se z avtom zapeljemo na prelaz Ljubelj, avto lahko pustimo na enem od parkirišč, najbolje pri spodnji postaji sedežnice. Pot nas najprej pelje mimo smučarskih prog na Zelenici in nato na koncu proge zavijemo na markirano pot, pozorni bodimo na markacije Zelenica, Vrtača, Stol. Pot nas pelje najprej po markirani bližnjici, tako da se ognemo ovinku in nato nadaljujemo po kolovozu. Kmalu pridemo iz gozda, pot nas pelje pod stebri sedežnice vse do vmesne postaje Vrtača na nadmorski višini 1288 m.

Takoj za postajo nadaljujemo po markirani poti, ki se najprej strmo vzpne. Ko premagamo strmino, nekaj časa hodimo po cesti desno od smučišča in nato levo mimo spomenika. Spomenik nas opominja na umrle v plazu leta 1977, ter na graničarje, ki so prav tako umrli v plazu leta 1962. Pot nadaljujemo naravnost navzgor do zgornje postaje sedežnice na Zeleniškem sedlu. Pot nas nato popelje do Planinskega doma na Zelenici, ki stoji na nadmorski višini 1536 metrov. Pot zavije desno okoli doma in nato po travniku navzgor ob stebrih vlečnice. Tukaj je tudi pot, ki zavije k Domu pri izviru Završnice na nadmorski višini 1425 metrov. Mi zavijemo desno in nadaljujemo pot po redkem gozdu proti južnim pobočjem, kjer nas čaka prečenje. Kmalu pridemo na melišča, zavijemo desno navzgor proti vrhu Vrtače. Pot nadaljujemo po strmem pobočju, hodimo vijugasto in iščemo trdno podlago.

Kmalu zavijemo levo in sledi vzpon na škrbino v stranskem jugozahodnem grebenu. Sedaj nas čaka strm vzpon in kmalu pridemo do glavnega grebena. Po grebenu poteka meja z Avstrijo. Nadaljujemo pot po grebenu, tukaj je pot na nekaterih delih izpostavljena, zato moramo biti previdni. Kmalu smo na vrhu Vrtače 2181 metrov visoko, kjer na nas pričaka velik cepin. Na vrhu je tudi vpisna knjiga in žig. Čudovit in precej zahteven enodnevni izlet v hribe!

Košutnikov Turn – 2133 m

Košutnikov Turn je najvišji vrh v najdaljšem grebenu Košuti. Vse poti do te prelepe gore so precej zahtevne in strme. Mi smo se na vrh odpravili iz planine Dolge njive, po zahodni poti. Pot je označena kot zahtevna označena pot, od planine do vrha je markirana 1 uro 30 minut. Do parkirišča, kjer pustimo avto, se peljemo od Tržiča proti vasi Jelendol in Medvodje. V vasi Medvodje zavijemo levo proti Košuti in pri križišču pri Košutniku zavijemo desno. Parkiramo pri manjšem kamnolomu in se od tam odpravimo proti planini Dolge njive. 

Po kratki hoji po planini pa nas pot pripelje do razpotja, kjer so smerokazi. Usmerimo se levo v smeri Košutnikovega turna, naravnost Košutnikov turn vzhodna pot, kjer se lahko vračamo in tako naredimo krožno pot.  Po nekaj korakih nas pot pripelje v gozd, kjer se začne zložno vzpenjati. Pot naprej preči pašno ograjo in nas kmalu za tem pripelje do naslednjega razpotja, kjer se usmerimo ostro desno v smeri Košutnikovega turna. Sledi zmeren vzpon po smrekovem gozdu iz katerega nas pot pripelje na ozko in visoko jaso.

Pot se nato ob tej jasi vzpenja v številnih okljukih strmo navzgor. Nad jaso pot preči kratek pas gozda in nas pripelje na vršna neporaščena pobočja Košute. Tu pot zavije nekoliko proti levi in se po nekaj minutah povsem približa eni od številnih grap v grebenu Košute. Ravno na mestu, kjer se pot približa grapi pa markirana pot na Košutnikov turn zavije ostro desno.

Pot naprej v rahlem vzponu preči travnata pobočja, ki so ponekod porasla z rušjem proti vzhodu. Pot se nato ponovno strmeje vzpne in nas pripelje v manjšo strmo dolinico med Košutnikovim turnom na desni in manj znanim vrhom Ostrv na levi. Tu se pot še strmeje vzpne in nas v nekaj minutah vzpona pripelje na mejni greben, kjer se nam odpre pogled proti Avstriji. Tu se nam tudi priključi plezalna pot, ki pride iz avstrijske strani.

Nadaljujemo desno po vse bolj kamnitem pobočju, ki kmalu obide manj opazno okno v grebenu. Strmina na poti pa se stopnjuje in pred nami zagledamo strm skalni skok.  Na tem delu si moramo pomagati z rokami, saj je pot zelo strma in v mokrem zelo nevarna. Še naprej strma pot nas nato kmalu pripelje na greben, kjer strmina popusti. Poti, ki poteka po mestoma izpostavljenem grebenu sledimo do vrha, katerega pa dosežemo v nekaj deset korakih nadaljnje hoje.

 

Tolsta Košuta – 2057 m – vzhodni vrh

Tolsta Košuta 2057 m, je najvzhodnejši dvatisočak v grebenu Košute, ki je žal s Slovenske strani malo obiskan. Tolsta Košuta ima dva vrhova, z obeh se nam razpre prelep razgled. Pot na vrh ni markirana in mogoče je tudi zaradi tega ta prelepi vrh nekoliko prezrt. Vendar markacije pravzaprav niso potrebne, saj je pot izredno lepo speljana in večinoma poteka ob državni meji z Avstrijo.

Najlažji pristop do vzhodnega vrha Tolste Košute je od planine Dolge Njive na nadmorski višini 1400 m. 

Vzhodni vrh Tolsta Košuta  – izhodišče planina Dolge njive

Na planini Dolge njive je izhodišče do vrha Tolste Košute. Na tej prelepi planini se vsekakor moramo ustaviti, mogoče bolje v povratku, saj se ne bomo mogli upreti kislemu mleku, ajdovim žgancem in izredno okusnim (in velikim) štrukljem. Mimo objektov na planini se odpravimo po širokem kolovozu navzgor, sledimo markacijam za Košutnikov Turn 2133 m, ki je tudi najbolj obiskan vrh tem delu Karavank. Najbolj smiselno bi seveda bilo, če bi prečili celoten greben Košute in naredil krožno pot, a žal je pot med Košutnikovim Turnom in Tolsto Košuto označen kot alpinistični vzpon, zato se mnogi ne odločijo za nadaljevanje in se ustavijo na markantnem Košutnikovem Turnu. 

Po lepem kolovozu kmalu pridemo na planino Zgornja Dolga njiva, kjer levo opazimo markacije za Košutnikov Turn. Mi nadaljujemo naprej po kolovozu, v osrednjem delu planine markacije ni več. Kmalu se pot razcepi, mi nadaljujemo levo, desno se odcepi pot za Malo Košuto. Tukaj se prične pot precej strmo vzpenjati skozi rušje, čeprav pot ni markirana bomo vrh težko zgrešili. Ko pridemo iz rušja, nas pot pripelje do pašne ograje, kjer se nam odpre razgled na Avstrijsko stran. Občudujemo lahko divje skale, ki nekako ne spadajo v naš svet.

Pot se nato prične vse bolj vzpenjati čez travnata pobočja ob robu vzhodnega grebena Košute, po strmih južnih pobočjih Tolste Košute. Zelo strma pot nato zavije rahlo levo, s tem se ognemo velikim skalam nad nami. V mokrem je pot zelo nevarna za zdrs, mnogi pa so v suhem in vročem vremenu opazili tudi veliko kač. Na poti so tudi prelepe gorske cvetlice, ki jih seveda samo občudujemo in nikakor ne trgamo. Sledi še nekaj strmine in kmalu nas pot pripelje na vzhodni vrh Tolste Košute, kjer je vpisna skrinjica in žig. 

Od planine Dolge njive do zahodnega vrha Tolste Košute bomo potrebovali približno 2 uri in še 15 minut za vzpon do vzhodnega vrha. Na vrhu nas pričaka izreden razgled, posebej nas očara pogled na markanten Košutnikov Turen.

Tolsta Košuta – zahodni vrh – 2026 m

Tolsta Košuta in ima dva vrhova, vzhodni vrh Tolste Košute 2057 m in zahodni vrh 2026 m. Zahodni vrh je samo nekaj metrov nižji od vzhodnega, do njega pridemo tako, da nadaljujemo po slabše vidni stezici naprej od vzhodnega vrha. Pot nas najprej pelje po strmem travnatem pobočju do manjšega sedla med obema Tolstima Košutama. Tu je zelo zanimivo manjše naravno okno, kjer se pot vzpne proti zahodnemu delu Tolste Košute. 

Od vzhodnega vrha Tolste Košute do zahodnega vrha bomo potrebovali 15 minut. 

Trupejevo poldne – 1932 m

Trupejevo poldne 1932 m, je med višjimi vrhovi v Karavankah, je pa najvišji vrh zahodno od Kepe. Gora je dobila ime po Trupejevi domačiji, ki leži približno na 500 metrov nadmorske višine. Lastniki kmetije so s položajem sonca nad goro določali poldne. Vrh Trupejevega poldne lahko dosežemo iz doline Save na jugu ali s Koroške. Na poti nas razveseljuje pogled na Julijske Alpe na jugu, ko pa prispemo na vrh smo deležni prelepega razgleda na Celovško kotlino in na koroške gorske skupine.

Na vrhu gore je postavljen velik križ, na vrhu je zelo malo prostora, samo tik pod vrhom bomo lahko malo počivali na primernem mestu. Danes se bomo na Trupejevo poldne podali iz Srednjega vrha, na nadmorski višini 960 metrov. Srednji Vrh je majhen zaselek nad dolino Save, 4 km vzhodno od Kranjske Gore. 

Opis poti Srednji Vrh – Trupejevo poldne 1932 m

Do našega izhodišča za Trupejevo poldne se peljemo od Kranjske Gore proti Gozd Martuljek. Približno 200 metrov severno od mosta čez Savo Dolinko zavijemo proti Srednjemu Vrhu. Na križišču konec strmine na manjšem parkirišču pustimo avto. Pot na Trupejevo poldne ni markirana, a je speljana po dolgem, neoznačenem kolovozu in po nekdanji graničarski stezi. Kratek del poti nas čaka tudi nezahtevno plezanje in kljub temu, da pot ni markirana, ne bomo imeli težav z orientacijo. Od Srednjega Vrha in čez Blekovo planino, bomo potrebovali za vzpon približno 3 ure in 20 minut, ter približno 3 ure za povratek. Pot je označena kot zahtevna neoznačena steza. 

V Srednjem Vrhu na nadmorski višini 960 metrov, nas pot najprej pelje levo do kmetije Jurež. Pri kmetiji zavijemo desno navzgor na strm in neoznačen kolovoz. Pot nas vodi po travnatih pobočjih Jureževe kmetije do gozdne poti. Zavijemo desno in mimo lovske koče, tukaj bodimo pozorni na kamnite možice, ki nas usmerijo do križišča kolovoza.

Tukaj zavijemo levo in se vzpenjamo do vršnega travnatega pobočja in kmalu pridemo do kopastega vrha Vošče, na nadmorski višini 1737 metrov. Hodimo v neposredni bližini državne meje po nekdanji graničarski stezi. Pot nas pelje čez Zajčnik in do Blekove planine, na nadmorski višini 1643 metrov. Pot nadaljujemo vzdolž grebena, vmes preplezamo nezahtevno skalno stopnjo in počasi se že bližamo vrhu Trupejevo poldne na nadmorski višini 1932 m. Na vrhu nas pričaka velik lesen križ, ki so ga postavili leta 2005.

Sestop Trupejevo poldne – sedlo Sedlič 1850 m – Srednji Vrh

Za sestop lahko izberemo isto pot, ali pa izberemo pot strmo navzdol do sedla Sedliča 1850 m, ki se nahaja med Trupejevim poldnem in Lepim vrhom. Na sedlu zavijemo desno in se po peščenem žlebu strmo spuščamo v dolino Železnico. Pot nas pelje po kolovozu, ki se pri lovski koči razširi gozdno pot.

Po približno pol ure hoje zavijemo levo na neoznačen kolovoz, ki zavije na Jermanov greben. Pot nadaljujemo po gozdu in kmalu pridemo do prvih kmetij ob cesti in do našega izhodišča Srednji vrh. Lep in precej zahteven enodnevni izlet v hribe, ki nas bo nagradil s prelepimi razgledi. 

 

Spletno stran smo izdelali s pomočjo nasvetov za digitalni marketing Matija Zajšek.com.