Izleti Gorenjska – za izlete na Gorenjsko imamo izredno veliko izbiro. Gorenjska skriva mnogo čudovitih krajev, ki so nam nekateri tudi manj poznani. Običajno se turisti odpravijo do poznanih turističnih krajev, katere vsi dobro poznamo. Bled, Bohinj, Kranjska gora, ter jezera in hribi v okolici. Kadar se na izlet odpravljamo z manjšimi otroci, seveda izbiramo kraje, ki so lahko dostopni.
Kazalo
Izleti Gorenjska – Julijske alpe
Na Gorenjskem je možnosti za takšen izlet zelo veliko, danes bomo predstavili prijeten izlet do koče v Krnici, ki ga bomo zaključili na Mihovem domu. Poleg enodnevnih izletov po lažjih pohodnih poteh, pa se seveda lahko povzpnemo tudi na visoke in težje dostopne gore. Če se odpravimo do Planice in naprej do koče v Tamarju, opazimo markacije za zahtevne vzpone: Jalovec 2645 m, Slemenova Špica 1108 m in še mnoge druge.
Te poti so označene kot zelo zahtevne označene poti in če se odločimo za družinski vzpon, moramo otroke pozorno in previdno varovati. Vzpone na te veličastne gore bom opisala v ugodnih vremenskih razmerah, se pravi v poletnem in jesenskem času.
Koča v Krnici
Koča v Krnici je na nadmorski višini 1113 metrov. Koča stoji na koncu gorske doline, ki se nadaljuje v obsežno kotanjo Krnico po Kriško steno. Nad dolino se dvigajo mogočni velikani: Dovški Gamsovec, Škrlatica, Razor in Prisojnik. Od koče v Krnici se mnogi hribolazci odpravijo na zahtevne ture v visokogorje, pozimi pa je tudi odlično izhodišče za turne smučarje. Kočo v Krnici so zgradili leta 1933, do danes je bila že večkrat prenovljena. V koči ni elektrike, zato se oskrbujejo s pomočjo sončne energije. Priporočamo: izleti Gorenjska; koča v Krnici!
Opis poti do koče v Krnici
Do koče v Krnici se lahko odpravimo v vseh letnih časih, tudi pozimi, saj je pot običajno lepo utrjena. Koča je običajno odprta skozi celo leto, vendar se prej prepričajte, saj je lahko zaradi izrednih razmer tudi zaprta. Kočo zaprejo kadar je preveč snega, žal pa pogoje dela kroji tudi COVID – 19, ki je močno spremenil naše potovalne navade.
Če želimo do Krnice, se moram najprej zapeljati do Kranjske gore in nato vožnjo nadaljujemo proti Vršiču v smeri Bovca. Peljemo se mimo jezera Jasna, kjer tudi vstopimo v Triglavski narodni park. Znak za zaščiteno območje nam tudi pove, da se moramo v naravi obnašati odgovorno, to pomeni tudi da smeti odnesemo nazaj v dolino in ne trgamo gorskega cvetja ali kako drugače škodimo naravi.
Pot nadaljujemo do mostu čez potok Pišnica, kjer se nahaja manjši parkirni prostor. Tik pred mostom čez Veliko Pišnico se levo odcepi makadamska pot, ki nas bo popeljala v dolino Krnice. Pri odcepu so postavljene tudi table, ki nas obvestijo ali je koča odprta in koliko časa bomo potrebovali za pot. Najprej nas položna pot vodi ob vodi, ki je v vseh letnih časih bistra in tudi hladna.
Čez nekaj časa nas pot pripelje v manjši gozd, kjer se pot prične postopoma vzpenjati. Gozd kmalu zapustimo in spet hodimo ob Veliki Pišnici, ki tukaj počasi izgublja svojo moč. Pot je tukaj še razmeroma položna, a kmalu se priključi pot od 3. serpetine Vršičke ceste. Pot nadaljujemo naprej proti dolini Krnice, tukaj postane pot vse bolj strma. Občasno nas pot zapelje v gozd, vendar imamo vseeno ves čas čudovit pogled na vršace nad nami.
Med potjo lahko opazimo tudi markacijo za turo na Špik skozi Kačji graben, ki nam pove, da bi do tja potrebovali 4 ure. Vendar moramo biti za vzpon na Špik resnično dobro pripravljeni, opremljeni in tudi izkušeni. Med potjo do koče v Krnici pridemo tudi do odcepa, ki nas usmeri proti Vršiču in Mihovem domu.
Podatki o nezahtevni poti do koče v Krnici
- Izhodišče za pot do koče v krnici je v Pišnici na nadmorski višini 850 metrov, višinska razlika je 263 metrov, po poti pa bomo opravili višinsko razliko 275 metrov. Koča stoji na nadmorski višini 1113 metrov, za pot bomo potrebovali približno 1 uro in 20 ali 30 minut.
- Pot do krnice je označena nezahtevna pot, ki je primerna tudi za otroke in v vseh letnih časih. Pot je dobro obiskana, po njej se na ture podajo tudi turni smučarji, zato je lahko pozimi občasno tudi poledenela. Za vsak primer imejmo v nahrbtniku tudi lahke cestne dereze.
Gorske ture in vzponi v okolici
Dolina Krnice je izhodišče za mnoge gorske ture, večinoma so to dolge, zahtevne in naporen ture:
- Pogačnikov dom na Kriških podih – 4 ure in 25 minut
- Gubno
- Križ
- Planja
- Špik
- Stenar – 5 ur in 30 minut
- Dolkova Špica
- Razor
- Velika Martuljška Ponca
- Veliki Oltar
- Škrlatica
Mihov dom
Ko se vračamo v dolino, lahko izlet podaljšamo še do Mihovega doma na Vršiču, kjer nas bo pričakal neverjeten razgled na vršace in seveda gostoljubni oskrbniki koče. Ko se vračamo po poti od koče v Krnici, pridemo do odcepa za Vršič. Izredno lepa pot nas najprej pelje čez mostiček in nato nadaljujemo pot do Mihovega doma. Pot nas pripelje do Vršičke ceste tik pod kočo. Naš namig: Izleti Gorenjska!
Mihov dom na Vršiču se nahaja nad veliko Pišnico in ravno na sredini poti od jezera Jasna in do prelaza Vršič. Koča stoji na nadmorski višini 1085 metrov in izpred koče se nam nudi eden najlepših razgledov na Gorenjskem. ( moje osebno mnenje seveda)
Razgled iz Mihovega doma na Vršiču:
- Na vzhodni strani Krnica in Martuljške gore s Špikom
- Desno vidimo Škrlatico, Rakovo Špico, Rogljico, Dovški Gamsovec
- Južno se nad Veliko Pišnico dvigajo ostenja Prednje glave in Goličice v Prisojniku, desno pa vidimo med stenami Prisojnika in Mojstrovke nižji zeleni Vršič
- Zahodno in severno od Mihovega doma se dviga greben z Robičjem, Visoki Mavrinec, Kumlehova glava, Veliki Kumleh in Škrbinjek, ki je raztegnjen do Mojstrovke do Kranjske Gore.
Spletna kamera na Mihovem domu:
Izleti in vzponi v okolici koče na Mihovem domu
- Erjavčeva koča na Vršiču – 1525 m
- Koča na Gozdu – 1226 m
- Koča v Krnici – 1113 m
- Kumlehova glava – 1788 m
- Ruska kapelica – 1130 m
- Tonkina koča na Vršiču – 1380 m
- Visoki Mavrinc – 1562 m
Erjavčeva koča na Vršiču – 1525 m
Erjavčeva koča na vršiču stoji na 1525 metrih nadmorske višine, na kranjskogorski strani Vršiške ceste. Od koče je prelep razgled na dolino Pišnice in na del gora nad vršiško cesto. Do Erjavčeve koče se lahko pripeljemo z avtom, podamo pa se lahko tudi peš. Erjavčeva koča stoji v macesnovem gozdičku, na majhni vzpetini pod prelazom Vršič. Prva koča je bila zgrajena leta 1901, zgradila jo je kranjska sekcija Nemško – avstrijskega planinskega društva.
Po prvi svetovni vojni je kočo prevzelo Slovensko planinsko društvo, jo obnovilo in povečalo. Obnovljeno Erjavčevo kočo so odprli 30. julija 1920. Koča je poimenovana po pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu. Po drugi svetovi vojni je kočo prevzelo planinsko društvo Jesenice. Leta 1993 so slovesno odprli novo kočo, ki je sodobno opremljena.
Naš namig; izleti Gorenjska: Erjavčeva koča na Vršiču!
Opis poti od Mihovega doma – Erjavčeva koča na Vršiču
Lepa tura je od Mihovega doma, avto pustimo nekoliko nižje na označenem parkirnem prostoru. S parkirišča gremo najprej do Mihovega doma in nato nas pot pelje najprej po serpentinasti cesti. Za osmim ovinkom pridemo do manjšega razpotja, levo se pot odcepi do Ruske kapelice. Po nekaj stopnicah se povzpnemo do kapelice in nato zavijemo desno in kmalu spet prispemo na vršiško cesto.
Nekaj časa pot nadaljujemo po cesti in čez nekaj časa pridemo do odcepa za Erjavčevo kočo. Pot nadaljujemo po markirani poti in kmalu pridemo do naslednjega odcepa, kjer zavijemo levo. Desno pelje pot na Kumlehovo glavo in Visoki mavric. Tukaj je pot slabo markirana in nekoliko višje preči manjši studenec in nato spet zavije levo in nas nekaj časa pelje po gozdu. Ko stopimo iz gozda nas pot spet pripelje na vršiško cesto in po njej hodimo vse do Erjavčeve koče na Vršiču.
Pot od Mihovega doma do Erjavčeve koče je lahka označena pot. Do Erjavčeve koče na nadmorski višini 1525 metrov bomo potrebovali približno 1 uro in 30 minut. Pot je primerna tudi za otroke, v zimskem času cesta pogosto ni splužena, zato se opremimo za zimske razmere.
Dom v Tamarju – 1108 m
Planinski dom v Tamarju se nahaja na koncu velikega travnika, nad njim se dvigajo mogočne gore, ki obkrožajo Tamar in Planico. Do doma vodi lahka označena pot, ki nas pripelje najprej do manjše kapelice, kjer si lahko ogledamo spominske plošče, ki so postavljene v spomin na planince, ki so izgubili življenje v teh gorah. Najlažji dostop do planinskega doma v Tamarju je iz Planice.
Preden cesta iz Planice preide v gozd, se razdeli, mi nadaljujemo po rahlo desno po pešpoti proti Tamarju. V zimskem času je pot preurejena v tekaško progo. Lepo urejena pot nas večinoma vodi skozi gozd, vmes opazimo table, ki nas opozarjajo na okoliške gore.
Nekoliko višje se gozd razredči in odpre se nam prelep razgled na gore. Preden se približamo domu v Tamarju, se nam odpre eden izmed najlepših pogledov, na čudovit Jalovec. Tukaj se pot razcepi, mi nadaljujemo levo, desno pa pelje pot do izvira Nadiže. Kmalu pridemo do kapelice in takoj nato do planinskega doma.
Od Planince do Doma v Tamarju vodi lahka označena pot, za katero potrebujemo približno 45 minut.
Slap Črne vode
Izginjajoči slap – Slap Črne vode izvira pod Slemenovo špico na višini 1909 m. Pada v številnih slapovih, zadnji je visok 70m in takoj pod slapom ponikne. Pozimi so vidni štirje zaledeneli slapovi. Dostop do slapa je enostaven: pri planinskem domu v Tamarju se napotite v smeri proti Slemenu, prečkajte suho strugo in po vsega 20 minutah dosežete slap. Pot je primerna tudi za družinski izlet.
Izvir Nadiže – prvi izvir Save Dolinke – 1232 m
Izvir Nadiže nad Tamarjem je prvi izvir Save Dolinke. Potok izvira iz ostenja Rateških Ponc, svojo pot začenja preko deset metrskega slapu. Njegova pot je kratka, saj že po 300 metrih ponikne. Do izvira je speljana pot, zato si lahko izvir in slap s čudovito čisto vodo, ogledamo tudi od blizu. Pri izviru se nam odpre prelep pogled na dolino Tamar, Slemenovo špico in Mojstrovke.
Do izvira Nadiže zavijemo tik preden prispemo do Doma v Tamarju. Zavijemo desno po široki poti in kmalu pridemo do vodovodnega objekta. Tu nas pričaka tabla, ki nas opozarja, da je od tukaj naprej potrebna plezalna oprema, priporočljiva je čelada.
Pot se sedaj prične strmo dvigati, vzpenjamo se ob levem bregu Nadiže. Nekoliko višje pridemo do visokih pečin, tukaj pot zavije levo in s pomočjo jeklenic se povzpnemo do izvira Nadiže in nekoliko nižje do slapu.
Od Planice do izvira Nadiže bomo potrebovali približno 1 uro, pot je označena kot delno zahtevna označena pot.
Jalovec – 2645 m
Jalovec 2645 m, je veličastna gora v Julijskih Alpah in je šesta najvišja gora v Sloveniji. Ko pridemo do Tamarja, se spoštljivo zazremo v mogočno goro pravilnih oblik. Na prvi pogled se nam zdi da je Jalovec nedostopen in da je njegov koničast vrh nemogoče osvojiti. A pot na Jalovec je čudovito speljana, saj so jo markacisti opremili z mnogimi jeklenicami, ki omogočajo dostop tudi nam, ki nismo posebej vešči plezanja.
Na Jalovec se lahko povzpnemo po različnih poteh, po severozahodnem grebenu je pot speljana po navpičnem grebenu. Nekoliko lažji dostop je po južni strani, če pa želimo prehoditi krožno pot, potem nas čaka južna in severozahodna stran. Za pot od doma v Tamarju, preko Kotovega sedla do Jalovca, bomo potrebovali približno 6 ur ali še malo več. Zahteven je tudi sestop, verjetno bomo potrebovali približno 4 ure.
Najlažji dostop do Jalovca je iz zavetišča pod Špičkom. Na to pot se podamo iz parkirišča na prelazu Vršič. Pot je zelo zahtevna označena pot, vendar je vseeno precej lažja kot pot na Jalovec s Kotovega sedla. Za pot mimo zavetišča pod Špikom bomo potrebovali približno 7 ur, prav tako pa bomo potrebovali samovarovalni komplet in čelado. Pot si lahko olajšamo, če vzpon razdelimo na dva dni in prespimo v zavetišču pod Špikom in se naslednji dan povzpnemo do Jalovca.
Opis poti s Kotovega sedla – čez Jalovško škrbino – Jalovec
Vzpon na Jalovec s Kotovega sedla je označen kot zahtevna zavarovana plezalna pot, zato se ga lahko lotijo samo izkušeni gorniki. Obvezna oprema je čelada in samovarovalni komplet. Najtežji del poti je preko zelo izpostavljene stene Goličice, kjer so nameščeni samo klini brez jeklenic. Vzpon je dolg in težaven, zato je mogoče bolje, če si uredimo spanje v bivaku pod Kotovim sedlom in si tako precej olajšamo pot. Smisel hoje v gore je užitek in če smo preveč izčrpani si lahko izlet pokvarimo. Na poti nas lahko presenetijo tudi ostanki snežišč, predvsem pod Jalovško škrbino in konec Jalovčevega ozebnika. V vsakem primeru naj bodo tudi v poletnem času v nahrbtniku dereze in cepin!
Če smo se odločili na vzpon na Jalovec od doma pri Tamarju, potem pustimo avto na parkirišču v Planici. Od tam nadaljujemo do doma v Tamarju. Takoj za domom opazimo markacije za Jalovec, ki nas opozorijo da nas čaka 6 ur vzpona po zelo zahtevni poti. Pot je najprej speljana skozi gozd, nato prečka suho strugo in nas popelje na širna melišča, ki se vijejo vse do vznožja Jalovčeve stene.
Po melišču hodimo dobro uro in 30 minut in pridemo do odcepa proti Kotovem sedlu. Zavijemo na to pot, ki se usmeri na gredino in nas popelje čez strma pobočja pod Kotovim sedlom. Najprej je okolica skalnata, nato pa nas pot pelje po strmem travnatem pobočju. Ko pridemo do razglednega roba, pot zavije levo in pričnemo se strmo vzpenjati, tudi s pomočjo rok. Na izpostavljenem delu je speljana tudi jeklenica. Kmalu se pot zravna in nas pelje skozi borovce in mimo mnogih balvanov. Sledi zložen vzpon čez pobočja proti sedlu. Ob poti na desni strani vidimo zasilni bivak, nekoliko naprej pa se naša pot priključi poti ki pripelje iz Tamarja skozi Kot.
Kotovo sedlo 2138 m
Pot nadaljujemo po desni pod sedlom, tukaj dosežemo najnižjo točko Kotovega sedla 2138 m. Tu je tudi križišče za Koritnico, proti Robu in naprej proti Mangartu. Ko pridemo na sedlo zavijemo levo in nadaljujemo proti vznožju severovzhodnega grebena Jalovca. Pridemo do razglednega travnatega pomola in sedaj je čas za samovarovalni komplet in čelado. Najprej gremo po grebenu naravnost in nato po markacijah po polički v južna pobočja. Nadaljujemo po strmem in drobljivem žlebu navzgor, v pomoč so nam jeklenice.
Priplezamo nazaj na greben in na severno stran. Po klinih zlezemo po strmi steni in pridemo na sončno stran Jalovca. Nadaljujemo s prečenjem desno po poličkah in gremo vse više, a kmalu se bomo spustili strmo v škrbino pod vršnim pobočjem Jalovca. Iz škrbine nas čaka strm vzpon do grebena desno od vrha. Tu se naša pot najprej sreča s potjo ki pride po južnem grebenu. Zavijemo ostro levo in se povzpnemo do vrha Jalovca.
Izleti Gorenjska: Razgled po vršacih z Mihovega doma:
Uporabljeno besedilo: izleti Gorenjska
Alpske cvetlice v Julijskih Alpah
Bleščeči prstnik – Triglavska roža
Bleščeči prstnik, Potentilla nitida, ki ga poznamo tudi pod imenom Triglavska roža, cveti od julija in septembra. To prelepo gorsko cvetlico lahko občudujemo v visokogorju, od 1800 do 2800 metrov nadmorske višine. Raste v skalnih razpokah in na kamnitih traviščih. V Sloveniji raste v Julijskih Alpah, redko jo vidimo tudi Kamniških Alpah, Karavankah in na Ratitovcu.
Triglavska roža raste kot blazinast polgrmiček in ima številne olesenele poganjke. Vsi zeleni deli so bleščeče in svilnato dlakavi. Listi so kratkopecljati, dolgi približno 1 cm. Stebla so nizka, malo višja od listne rožice. Cvetovi so rožnati, veliki od 2 do 3 cm.
Triglavska roža je značilna rastlina najvišjih vrhov slovenskih Alp. V Julijskih Alpah raste predvsem v bleščečem prstnikovju in čvrstem šašju. O tej prelepi roži poznamo tudi pravljico o Zlatorogu, ki je sčasoma prešla v slovensko narodno mitologijo. Naš namig: izleti Gorenjska!
Alpski ranjak
Alpski ranjak, Anthyllis vulneraria, cveti od julija do avgusta, od pasu ruševja do spodnjega visokogorskega pasu, na nadmorski višini od 1500 do 2360 metrov. V Sloveniji ga najdemo v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, na Poreznu, Ratitovec, Trnovski gozd in Snežnik.
Alpski ranjak je skromna, dlakava zelnata trajnica, ki ima izredno močno koreniko. Pritlični listi so zgoščeni in mesnati, stebla so visoka do 15 cm. Socvetja so glavičasta, monogocvetna, cvetna čaša je dolga do 15 mm in gosto sivo dlakava. Venec cvetov je metuljast in zlato rumen. Ranjak so v starih časih uporabljali tudi kot zdravilno zelišče. Kot pove že njegovo ime, so ga uporabljali za celjenje ran. Če se odpravimo na izleti Gorenjska, bomo v hribih prav gotovo opazili to prelepo cvetlico.