Enodnevni izlet v hribe, ki ga lahko opravimo tudi z otroci! Idej za izlete po Sloveniji je veliko, vendar če se želimo umakniti mestnemu vrvežu in se naužiti svežega zraka, se odpravimo v hribe. Če se bomo na pot odpravili z majhnimi otroki, je prav, da se dobro pripravimo. Pozanimajo se o vremenskih razmerah, dolžini in zahtevnosti poti, s seboj vzemimo dovolj hrane in seveda tekočine.
Kazalo
Enodnevni izlet v hribe – Kamniško – Savinjske Alpe
V nahrbtniku naj bodo rezervna oblačila, v hribe vedno vzamemo tudi kapo, rokavice in rezervne nogavice. Kadar nas spremljajo otroci, moramo biti še posebej pozorni. Premišljeno izberemo smer, preverimo ali je pot dobro označena in vzdrževana. Vedeti moramo, da se lahko razmere v hribih hitro spremenijo, tako vreme, kot razmere na poti. Ko izbiramo poti za izlet z otroki, izberemo vedno poti, ki jih dobro poznamo in smo jih že večkrat prehodili.
Nikar se z otroci ne podajajmo raziskovati nove poti, saj nas vedno lahko kaj preseneti. Prav tako ne hodimo v hribe, če nismo dovolj fizično pripravljeni, kaj hitro se lahko zgodi, da bomo manjšega otroka mogoče morali nekaj časa celo nositi. Če se z družino običajno odpravimo na izlet na Gorenjsko in obiskujemo lažje pohodne poti, potem se moramo na težje gorske ture z otroki dobro pripraviti.
Češka koča – 1542 m
Do Češke koče se odpravimo po različnih poteh. Poznamo zahtevne poti, delno zahtevne označene poti, izjemno zahtevne označene poti in nezahtevne označene poti. Do Češke koče se lahko odpravimo tudi po ferati, ki je označena kot izjemno zahtevna označena pot. Z otroci se bomo do češke koče odpravili v poletnem času, ko so razmere najlepše in je tudi koča odprta. Češka koča je običajno odprta od junija do konca septembra, vendar pred odhodom vseeno raje preverite.
Najbolj obiskana je pot, ki vodi mimo Planšarskega jezera in do spodnje postaje tovorne žičnice do Češke koče in do Kranjske koče na Ledinah. Na označenem parkirnem prostoru pustimo avto in se markirano poti podamo ko koče.
Opis poti do Češke koče
Češka koča stoji na nadmorski višini 1542 metrov. Na tej višini se nam odpre pogled na čudovite gore. Ogledamo si lahko visoke stene Babe in Dolgega hrbta in vse do Pristovškega Storžiča. Če smo se odločili za pot ki pelje mimo spodnje postaje tovorne žičnice, se najprej odpeljemo do Jezerskega in mimo Planšarskega jezera do Ancljevega.
Z avtom se lahko odpeljemo do parkirišča pri spodnji postaji tovorne žičnice. Na koncu Ancljeve doline so table, ki nas usmerijo s ceste na gozdni kolovoz. Nekaj časa hodimo po gozdni cesti in markacije nas kmalu usmerijo strmo v breg do Štuvarjeve planine, kjer je bila nekoč planšarija. Od planšarije do Češke koče bomo potrebovali še približno uro in pol, če hodimo z otroci pa še malo več.
Do Češke koče se lahko odpravimo tudi po drugi poti in sicer že v središču Jezerskega zavijemo proti vzhodu po cesti v dolino Makekovo Kočno in se zapeljemo do odcepa kjer se pričnejo markacije.
Pri obeh poteh se bomo dvignili za približno 450 metrov nadmorske višine, saj je izhodišče na 1100 metrih nadmorske višine. Pot do koče je večinoma lepo vzdrževana in nezahtevna. Ko se bližamo koči je na nekaterih mestih pot strmo odrezana, a dobro zavarovana, tudi z jeklenicami.
Naš namig: Enodnevni izlet v hribe!
Ture v okolici Češke koče
Češka koča je izhodišče za mnoge lepe, a tudi zahtevne gorske ture:
- Grintovec: 3 ure 30 minut
- Jezerska Kočna 3 ure 15 minut
- Skuta: 3 ure 15 minut
- Okrešelj: 4 ure
- Vratca: 40 minut
- Vadine:
- Kokrska Kočna: 4 ure 15 minut
- Dolgi hrbet: 3 ure 30 minut
- Štruca: 3 ure 55 minut
- Kranjska koča na ledinah: 1 ura
Češka koča
Češka koča na Spodnjih Ravneh je dobila ime po češko podružnici slovenskega planinskega društva, ki je kočo zgradila leta 1900. Čeprav je bila koča obnovljena, je obdržala slog češkega ljudskega stavbarstva. Kočo upravlja planinsko društvo Jezersko, kar 40 let je bil oskrbnik Andrej Krničar in kasneje 10 let Tone Krničar. Leta 2015 je kočo prevzela nova oskrbnica Karmen Krničar, ki nas je ob zadnjem obisku toplo sprejela in postregla.
Če se odločimo za vzpon na katero od bližnjih gora, je najbolje, da pridemo do koče čez dan, prespimo in se zgodaj zjutraj odpravimo na turo. Z možem sva se odpravila na Jezersko Kočno in čeprav naj bi bila gor v nekako od 3 do 4 ure, sva hodila precej več. Pot je zahtevna in dolga, na več mestih je tudi precej izpostavljena.
Jezerska Kočna – 2540 m
Jezerska Kočna 2540 m, se nahaja v Kamniško – Savinjskih Alpah, zahodno od Grintavca. Kočna je mogočen masiv štirih grebenov, ki se nam občasno pokaže v škrlatno rdeči barvi. Jezerske Kočne pridemo po štirih poteh, vse pa so označene kot zelo zahtevne označene poti.
Vse poti proti Kočni se združijo zadnje pol ure hoje proti vrhu. Ravno ta zadnji del poti nam tudi najbolj ostane v spominu, saj moramo na primernem mestu pustiti nahrbtnik, da lahko nadaljujemo pot. Na poti nas namreč preseneti del poti dolg približno 10 metrov, kjer se moramo splaziti pod skalami in z nahrbtnikom na rami ne gre, tako zelo je ozko.
Od Češke koče na nadmorski višini 1542 metrov, do Jezerske Kočne na nadmorski višini 2540 metrov, moramo premagati veliko nadmorske višine. Pot je dolga, strma in naporna, teren je krušljiv in od Češke koče do vrha bomo srečali malo jeklenic, kljub pogosto izpostavljeni poti. Za celotno pot bomo potrebovali od 3 ure do 4 ure, tudi za povratek do Češke koče bomo potrebovali najmanj 3 ure. Pot je označena kot zelo zahtevna označena pot, priporočamo uporabo čelade.(samovarovalni pas nam ne bo koristil, ker ni jeklenic za varovanje)
Opis poti od Češke koče – Jezerska Kočna
Od Češke koče se odpravimo v smeri Jezerske Kočne, Grintovca in Vratc, levo se odcepi pot za Kranjsko kočo skozi Žrelo. Kratek čas se vzpenjamo in gremo mimo prostora, ki je namenjen za pristanek helikopterja. Počasi se vzpenjamo po zložnem melišču, tukaj bodimo pozorni, saj se že v spodnjem delu odcepi pot na Vratca, naša pot pa gre naravnost v smeri Grintovca in Kočne. Še najprej se vzpenjamo po melišču in po približno pol ure hoje pridemo do naslednjega razpotja. Tu zavijemo desno, leva pot vodi na Grintovec čez Mlinarsko sedlo.
Ko zavijemo desno, nas pot še naprej pelje navzgor po melišču in kmalu pridemo do Zgornjih Raven, kjer pot zavije ostro desno. Še vedno se vzpenjamo po melišču in kmalu pridemo do stranskega grebena Grintovcev. Tu zavijemo ostro levo in prične se plezalni del naše poti. Če smo se na pot odpravili v suhem vremenu, potem nas čaka ne preveč zahtevno plezanje. Pot nas pelje mimo naravnega okna na desni strani in po približno 3 urah hoje od Češke koče pridemo na glavni greben Grintovcev, na Zdolško škrbino.
Tu je razpotje, zavijemo desno v smeri Jezerske Kočne, leva pot pelje na Grintovec, naravnost pa do Cojzove koče. Sedaj pridemo do najbolj zanimivega dela poti in do enega izmed najbolj zanimivih prehodov v naših gorah. Pridemo namreč do dela poti, kjer je približno 10 metrov dolg trebušast prehod, kjer se moramo plaziti, saj je tako ozko, da drugače ne moremo skozi. Tukaj veliko gornikov tudi pusti nahrbtnike, saj se je brez njega lažje splaziti skozi ozko grlo. Pot nadaljujemo po kratkem melišču in nato po bolj strmi poti, kjer si lahko pomagamo z nekaj klini in jeklenicami. Kmalu nas izredno razgledna pot pripelje do vrha, kjer je zelo malo prostora. Na vrhu je vpisna skrinjica in žig, običajno je na zelo tesnem vrhu tudi zelo vetrovno.
Konj – 1803 m
Konj je 1803 m visoka gora, ki nas na vrhu razveseli z razgledom na celotno verigo Grintovca. Med najlepše doline Kamniške Bistrice v Kamniško Savinjskih Alpah, je prav gotovo dolina Kamniške Bele. Kamniška Bela izvira pod Šraj peski in nato v veličastnem slapu Orglice pada v dolino.
Pot na Konj je označena kot srednje zahtevna, če se na goro odpravimo s Presedljaja, moramo biti zaradi izpostavljenosti bolj previdni. Najlepša je krožna pot, za celotno pot bomo potrebovali za vzpon približno 3 ure in za sestop približno 2 uri in 30 minut, vsekakor si vzemimo dovolj časa, saj se lahko tura razpotegne tudi na 6 ali 7 ur. Na Konja se lahko povzpnemo tudi iz Velike Planine ali Planine Dol.
Opis krožne poti Presedljaj – Konj – Planina Dol – Kamniška Biatrica
Do izhodišča se najprej zapeljemo do Kamnika in nato naprej do doline Kamniške Bistrice. Avto pustimo pri spodnji postaji žičnice na Veliko Planino ali pa pri mostu čez Kamniško Bistrico. Pot nas nas najprej pelje ob strugi Bele, v sušnih obdobjih pa kar po njej, saj je je v tem času sploh ne opazimo. Bela namreč ponikne kmalu pod slapom. Poti po gozdu sledimo še približno pol ure in kmalu pridemo do križišča kjer zavijemo desno. Table nas usmerijo proti Presedljaju in Konju. Če na tem križišču zavijemo levo, nas pot pripelje do slapa Orglice. Ko se na križišču usmerimo levo se prične naša pot strmo vzpenjati.
Premagati moramo skoraj 800 metrov nadmorske višine, pot je speljana po mnogih serpentinah, sprva po fosilnem melišču, kar pomeni precejšnjo nagnjenost pobočja. Približno na polovici poti se naklon še poveča in tam je pot na nekaterih delih utrjena z lesenimi bruni. Tukaj si lahko malo oddahnemo in si ogledamo prižnico, kjer je miza s klopmi in čudovit razgled na severno steno Rzenika in severno na Zeleniške Špice in Kalški Greben. Pot nas od tu naprej pelje po grapi in naprej na strmo pobočje.
Tukaj je nekaj nevarnih in izpostavljenih delov, na najbolj nevarnem delu pot zavarovana z leseno brvjo in jeklenico. Kmalu nas pot pripelje iz v redkejši gozd in do Presedljaja na 1613 metrih nadmorske višine. Tu je pomembno razpotje, saj je na ozkem sedlu med dolino Kamniška Bela in Lučka Bela, levo speljana pot za Korošico, desno pa pelje pot po grebenu med Kranjskim Dedcem in Lučko kopo. Po tem grebenu se odpravimo proti Konju. Ta del poti je najbolj zahteven, hkrati pa najlepši in slikovit.
Hodimo po precej izpostavljenem terenu, na najbolj izpostavljenih in strmih odsekih je pot varovana z jeklenicami in klini. Prvi del poti se vzpenja med ruševjem, vmes so pobočja z meliščem in gruščem, vmes pa so krajši skalni prehodi. Pot nas pelje naprej na precej izpostavljen greben, po njegovi desni strani se s pomočjo varoval povzpnemo na vrh Konja.
Sestop Konj – planina Rzenik – planina Dol – most pri Kamniški Beli
Vračamo se lahko seveda po isti poti, a bolj zanimiva je krožna pot. S konja se najprej spustimo do planine Rzenik in nato nadaljujemo po strmih pobočjih Velikega Kanclja in Malega Kanclja vse do planine Dol na 1321 metrih nadmorske višine. Kmalu pridemo do ceste in zavijemo desno proti Kamniški Bistrici. Ko se cesta konča, zavijemo na lepo urejeno gozdno pot, ki nas pripelje do kolovoza po katerem nas loči še samo kratka hoja do mostu pri kamniški Beli kjer imamo avto.
Vzpon na Konja – 1803 m je čudovita planinska tura, za katero potrebujemo malo več spretnosti in izkušenj. A hoja po razglednem grebenu je nepopisno lepa in slikovita. Čudoviti pohodniški izleti po Sloveniji in zagotovo najlepši hribi v Sloveniji! Če se na Konja odpravimo z družino, potem moramo poskrbeti za primerno varovanje otrok.
Kamniško sedlo – Kamniška koča na Kamniškem sedlu – 1864 m
Kamniška koča na Kamniškem sedlu stoji pod kamniškim sedlom. Kamniško sedlo se nahaja med Brano in Planjavo. Koča je odprta v poletnem času in še septembra. Koča ima tudi zimsko sobo, za razgled se moramo povzpeti na nekaj minut oddaljeno sedlo. Na sedlu se nam odpre razgled na Logarsko dolino, lepo pa se vidi Orlovo gnezdo in slap Rinka. Razveseli nas tudi razgled na Brano, Planjavo in Mrzlo goro. Do Kamniške koče vodi tudi slovenska planinska pot, kočo oskrbujejo s tovorno žičnico.
Do Kamniške koče in Kamniškega sedla pridemo po različnih poteh. Od Kamniškega doma v Kamniški Bistrici do koče potrebujemo približno 4 ure, pot je označena kot lahka označena pot in je primerna tudi za otroke. Če si želimo pot nekoliko skrajšati, gremo po poti Jermance. Po je označena kot lahka označena pot, za katero bomo potrebovali približno 2 uri in 30 minut. Zahtevna označena pot pelje od koče pri slapu Rinka, potrebovali bomo približno 3 ure. Zelo zahtevna označena pot pa pelje od Suhadolnika, za to pot bomo potrebovali nekaj več kot 8 ur. Tukaj bom opisala pot od doma v Kamniški Bistrici, kjer lahko tudi parkiramo.
Dom v Kamniški Bistrici – 601 m – Kamniška koča na Kamniškem sedlu – 1864 m
Do izhodišča se peljemo od Kamnika proti dolini Kamniške Bistrice. V bližini doma v Kamniški Bistrici lahko pustimo avto na velikem parkirišču. Od parkirišča se najprej odpravimo po asfaltni cesti, s katere po krajšem vzponu zavijemo v gozd. Kmalu opazimo planinsko oznako za Kamniško sedlo, tu zavijemo desno in že hodimo po strmi poti. Strma peš pot nas pripelje do prehoda pod previsnimi pečinami in naprej do spodnje postaje tovorne žičnice. Tukaj zavijemo na cesto in nadaljujemo levo in kmalu ostro desno. Pot nadaljujemo po strmi poti skozi gozd, kmalu pridemo do kolovoza ki mu sledimo kratek čas desno, nakar nas markacije usmerijo levo.
Najprej nas čaka začetni strm vzpon, nato strmina nekoliko popusti. V nadaljevanju prečimo strma pobočja, kmalu se naši poti priključi pot od Jermance. Pot je lepo označena, nekaj časa se strmo vzpenja skozi gozd in nas kmalu pripelje do manjšega studenčka, ki poleti pogosto presahne. Od studenčka se nadaljuje vzpon, ki nas pripelje do počivališča Pri Pastirjih, kjer je tudi zasilni bivak, ki nam lahko pride prav, če nas ujame dež. Od počivališča Pri Pastirjih nas markirana pot pelje najprej skozi gozd nato pa pridemo na razgleden travnik. Iz travnika pot zavije v pas rušja in nato se spet prične strmo vzpenjati. Kmalu postane pot vse bolj razgledna in po dobri uri hoje od počivališča Pri Pastirjih pridemo do koče na Kamniškem sedlu. Čudovita ideja za enodnevni izlet v hribe!
Od doma v Kamniški Bistrici do počivališča Pri Pastirjih bomo potrebovali približno 2 uri in 30 minut in nato še do Kamniške koče 1 uri in 15 minut. Za celotni pot bomo potrebovali približno 3 ure in 45 minut, pot je označena kot lahka označena pot, v zimskem času bomo potrebovali dereze in cepin. Tura je čudovit enodnevni izlet v hribe! V poletnem času je pot primerna tudi za otroke.
Skuta – 2532 m
Skuta 2532 m, se nahaja v osrčju Kamniško – Savinjskih Alp, v osrednjem grebenu Grintovcev med Kranjsko Rinko, Dolgim hrbtom in Štruco. Skuta poleg gornikov, privablja tudi jamarje, geologe in geografe, saj na njenem območju naletimo na mnoge jame, kraški teren in notranjost polno jam. Zaradi topljenja apnenčastih plošč, so na tem območju nastali razni kraški žlebiči, kotliči in večja brezna. Na poti do Skute bomo težko našli izvire vode, saj vsa odteče.
Na Skuto se lahko podamo po različnih poteh, tukaj bom opisala pot, ki jo začnemo pri balvanu Žagana peč, na nadmorski višini 810 metrov. To pomeni, da bomo morali premagati 1722 metrov višinske razlike. Tura je dolga in zahtevna, za njo moramo biti dobro fizično pripravljeni. Za vzpon v Koncu in čez Male pode do Skute, bomo potrebovali približno 5 ur in 30 minut, za povratek pa verjetno tudi približno 5 ur. Pot je označena kot zahtevna označena pot, primerna za izkušene planince, ki so vajeni gibanja po varovanih smereh. Najbolj naporen je del poti od Malih podov do vrha Skute.
Opis poti V koncu – čez Kokrsko sedlo – Skuta
Najprej se peljemo mimo Kamnika proti Kamniški Bistrici in tam v bližini doma parkiramo. Pot nadaljujemo približno 3 km naprej do spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrsko sedlo. Naše izhodišče za Skuto je pri balvanu Žagana peč in pot nadaljujemo po predelu, ki se imenuje V Koncu. To je predel med Grintovcem in Brano v skrajnem zgornjem delu Kamniške Bistrice. V Koncu prečimo po gozdni cesti in se počasi bližamo koncu ledeniške doline. Na prvem križišču zavijemo desno, pot nas pelje proti balvanu Griča za Brano.
Kolovoz čez nekaj časa spet zavije desno, naša pot pa se nadaljuje naravnost in se kmalu povzpne strmo v breg. Od tukaj naprej se po serpentinah vzpenjamo po pobočju Malega grebena, pot nas kmalu pripelje tudi na Veliki greben. Na poti je nekaj izpostavljenih predelov, ki so zavarovani z jeklenicami, vendar previdno, mnoge so že dotrajane. Pot nas pelje še nekaj časa v strmino po gozdu Črni les. Ko se gozd zredči, se povzpnemo po fosilnem melišču do grape, ki jo desni strani premagamo s pomočjo jeklenic in klinov. Ko premagamo skalni prehod, nas pot vodi naprej po slabo vidno poti, čez melišča in grušč.
Bivak pod Skuto – 2070 m
Pod vrhom zavijemo levo, prečimo široko melišče na desno in nato spet nazaj na levo. Ko prečimo veliko melišče, nas pot pelje v strmino na travnata pobočja proti robu Malih podov. Na male pode pridemo v bližini bivaka pod Skuto na nadmorski višini 2070 m. Od bivaka naprej iščemo pot s pomočjo možicev in kmalu pridemo do markirane poti med Kamniškim sedlom in Kokrškim sedlom. Ko pridemo do prvega križišča zavijemo levo, se pravi proti Skuti in Rinki, na naslednjem križišču pa spet zavijemo levo pod južno vznožje Kranjske Rinke.
Tukaj nas spet čaka nekaj plezanja, kjer si pomagamo s klini. Preko melišča nas pot pripelje do vznožja strme stene Skute. Spet nas čaka plezanje, vzpnemo se v ozek južni greben Streža in ga s pomočjo številnih klinov prečimo v desno. Plezamo naprej, tukaj moramo biti bolj previdni, saj je skala zelo krušljiva in ker je pot manj izpostavljena je tudi manj zavarovana. Naš namig; enodnevni izlet v hribe: Skuta 2532 m!
Enodnevni izlet v hribe: Češka koča na Spodnjih Ravneh:
Naš namig: enodnevni izlet v hribe: Jezerska Kočna 2540 m!