Ideje za enodnevni izlet po Sloveniji

posted in: BLOG, Hribi, Športna prehrana | 0
Ideje za enodnevni izlet
IDEJE ZA IZLET PO SLOVENIJI! POGLEJ SUPER IDEJE!

Ideje za enodnevni izlet po Sloveniji! Ne veste kam bi se odpravili za vikend? Čeprav je Slovenija prelepa in nam nudi vse lepote, jo žal mnogi med nami premalo poznamo. Na enodnevni izlet se lahko odpravimo v hribe, se povzpnemo na Triglav, si ogledamo najlepše slapove ali zaplavamo v gorskih jezerih.

Seveda če ni ravno omejitev, ki jih prinaša ta nesrečni COVID-19. Vendar lahko tudi v primeru zaprtja države opravimo čudovite izlete v našem domačem okolju. Izbrala sem nekaj idej za enodnevne izlete po Sloveniji, za vsakega nekaj. Kam na izlet Gorenjska, kam na izlet Savinjska, Štajerska in Primorska. Kaj pa izleti v okolici Ljubljane in najboljši izleti po celi Sloveniji? Vse ideje na enem mestu!

Ideje za enodnevni izlet po Sloveniji

Kam na enodnevni izlet v okolici domačega kraja? Če se na izlet odpravljamo z otroki, potem cilj izleta izbiramo glede na njegovo starost, da ne bo potem na poti slabe volje. Otroci do petega leta zelo radi hodijo, kasneje pa se mnogim nekako ne da več.

Vendar imamo v Sloveniji na voljo toliko različnih možnosti za izlet, da izbira res ne sme biti težava. če smo izbrali izlet v hribe, potem se moramo malo bolj pripraviti.

Naravni rezervat Zelenci

Zelenci so talni izvir reke Save Dolinke in so urejeni kot tematska pot. Na pot se lahko podamo iz različnih smeri. Najprej se z avtom odpeljemo do Kranjske gore in nadaljujemo proti Ratečam. Ob cesti bomo opazili označeno parkirišče ob okrepčevalnici Zelenci in tam se lahko naše raziskovanje naravnega parka Zelenci. Do parka lahko pridemo tudi peš iz Kranjske gore, ali peš iz Rateč. Vse poti so označene in lepo urejene.

Naravni rezervat Zelenci so mokrišče, ki meri 54 ha in so poznani kot izvir Save Dolinke. Na tematski poti lahko opazujemo stare sledove poledenitve in slikovite izvire v jezerskih usedlinah. Na majhnem prostoru lahko opazujemo začetek oblikovanja rečen struge in zelo raznoliko in zanimivo rastlinstvo in živalstvo.

Posebnost mokrišča je njegova izredna kompleksnost in krajinska slikovitost. Na majhnem prostoru lahko opazujemo povirje, majhna jezera z podvodnimi izviri, vodna okna ter  prehodno in nizko barje. Podroben opis Zelencev si lahko ogledate TUKAJ!

Golica 1835 m

Golica je med Slovenci dobro poznana po dveh stvareh: po narcisah in po Avsenikovi pesmi Golica. Golica je 1835 metrov visoka gora v Karavankah. Dviguje se nad Jesenicami, njen vršni del je travnat, zato je na vrhu prelep razgled. Ko se vzpenjamo proti Golici, nas sredi južnega pobočja pozdravi planinska koča na Golici. Kdaj na enodnevni izlet na Golico? Seveda je obisk te gore najlepši konec maja ali v juniju, saj takrat njena pobočja pobelijo cvetovi narcis.

Ključavnice se razprostirajo kamor nam seže pogled! Če želimo na izlet samo zato, da bi si ogledali narcise, potem jih bomo nižje, nad vasjo Planina pod Golico, videli že maja, kasneje pa si jih bomo lahko ogledali malo višje. Vzpon na vršno sleme je prav tako privlačnost našega izleta. Pot nas vodi visoko med Gorenjsko in Koroško, pogled nam uide na skalne Julijce in proti Visokim Turam, ki jih vidimo daleč na severu. 

Na Golico se podamo iz vasi Planina pod Golico. Do koče na Golici bomo potrebovali od dve uri in pol do tri ure in do vrha še eno uro. Naš izlet se lahko zavleče tudi do 7 ali 8 ur, zato prej dobro premislimo, posebej če smo se na izlet odpravili z otroki. 

Karavanške ključavnice

Karavanške ključavnice, Narcissus poeticus, so glavna značilnost Golice, ki v času ko cvetijo, privablja mnoge izletnike. Julius Kugy je zapisal: “Množice belih narcis so pokrivale vse gorske travnike, narcise tako lepe in v tolikšnih množinah, da še nikoli in nikjer nisem videl kake cvetlice prevladovati tako obilno. Narcise brez kraja, narcise vsepovsod…”.Julius Kugy je imel prav, če Golico obiščemo v času ko se razcvetijo narcise, resnično obnemimo nad lepoto številnih cvetov. Karavanške ključavnice pa poznamo tudi pod mnogimi drugimi imeni.

Etnolog Milko Matičetov je zbral na slovenskem etničnem ozemlju kar 120 izrazov, s katerimi so ljudje v različnih delih Slovenije poimenovali prelepe narcise. Poznamo jih pod imenom bedenica, binkoštnica, jurjevka, medenica in še mnogih drugih krajevnih imenih. Goliške narcise domačini imenujejo ključavnice. S tem izrazom jih jih je poimenoval tudi Žiga Zois, v njegovih zapiskih je narcise imenoval “kluzhavenza”. O imenu ključavnic se je ohranilo tudi nekaj ljudskih zgodb, ena od njih pripoveduje, da je Bog nekoč posvaril čebele naj ne delajo ob nedeljah in praznikih, se pravi da ob teh dneh ne smejo nabirati medu. Ker čebele svarila niso ubogale, jim je med v narcisah “zaključil” in tako so dobile ime ključavnice. 

V naših krajih rastejo narcise na mnogih krajih, največ jih je v naravi v Karavankah, v rovtih na Jesenicami, vse od Medjega dola, preko Struške, Golice, Rožce in Dovške Babe. Uspevajo tudi na nižinskih, poplavnih travnikih ob Muri, vendar jih je tam nogo manj. Najdemo jih tudi na gorskih travnikih na Kočevskem, pa tudi na Krasu in v Istri.  Kjer travnikov več ne kosijo, včasih so jih na Golici kosili vse do vrha, ključavnice počasi izginjajo. Gorska narcisa, kakor tudi imenujemo ključavnice, so zavarovane rastline.

Robanov kot

Robanov kot je prelepa dolina v Savinjskih Alpah, na nadmorski višini 890 metrov. Do izhodišča se pripeljemo po cesti proti Logarski dolini, za Robanov kot zavijemo pri gostilni ob poti. Naša pot do Robanovega kota se prične na nadmorski višini 700 metrov. Pot nas pelje po dolgi makadamski cesti, kjer ni prometa. Domačija Robanovih stoji v spodnjem delu doline, velika posest je obdana z visokimi gorami.

Cesta, po kateri se bomo podali do Robanovega kota, nas pelje čez dvorišče kmetije in tam je tudi zapornica, zato moramo naprej peš.  Pot do Krajinskega parka Robanov park je lahka planinska pot, ki je primerna tako za otroke, kot za posameznike, ki zaradi različnih vzrokov težko hodijo. Na približno polovici poti, se pred nami odpre Robanov travnik, kjer se poleti pase živina. V Robanovem kotu  je planšarija, kjer se bomo lahko okrepčali z domačim kislim mlekom in drugimi dobrotami.

Od izhodišča pri kmetiji Roban na nadmorski višini 700 metrov, do Robanovega kota na nadmorski višini 890 metrov, bomo potrebovali približno 1 uro. Pot je lahka, označena in primerna tudi za otroke. 

Alpske rastline v Kamniško – Savinjskih Alpah

Vanež

Vanež, Allium victorialis, cveti v juliju in avgustu, vse od gozdnega pasu in do pasu ruševja, na nadmorski višini 1300 do 1700 metrov. Najraje ima kamnita rastišča in višinske bukove gozdove. V Sloveniji lahko vanež opazimo v Julijskih Alpah, Karavankah, na Poreznu, v gorah nad Sorico, Trnovski gozd, Nanos in Snežnik. 

Vanež je zelnata trajnica, ki zraste do 80 cm visoko. Cvetovi so nameščeni v kroglastem, navidezno kobulastem socvetju z belkastim, kožnatim ovojem. Podobna vrsta je čemaž. 

Lovrenška jezera

Lovrenška jezera so prelepa majhna jezera in barjanska okna na Pohorskem šotišču. Jezera se raztezajo na površini približno 16 hektarjev, med Planiko 1392 m in Mulejevim vrhom 1533 m. Jezera ležijo v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Jezerca so različnih velikosti in globin, nekatera so velika samo nekaj kvadratnih metrov in globoke malo več od enega metra. Na naši poti, na katero se bomo podali od smučarskega središča Rogla, bomo opazili 11 ali 12 majhnih jezer, kar je odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode.

Najvišje jezero je na nadmorski višini 1529 metrov, najnižje pa na 1517 metrih. Pot ob jezerih je lepo urejena, čisto do njih lahko pridemo po urejenih lesenih  hlodih na količkih, ki so jih zabili v šoto. Na koncu naše poti pridemo do lesenega razglednega stolpa, s katerega si lahko z višine ogledamo naravno in turistično znamenitost Pohorja. 

Za pot po naravni znamenitosti Pohorja, po Lovrenških jezerih, bomo od izhodišča od smučarskega centra na Rogli na nadmorski višini 1450 metrov, do razglednega stolpa potrebovali s povratkom vred približno 3 ure. Pot je urejena, nezahtevna označena pot, primerna tudi za majhne otroke. ž

Donačka gora

Donačka gora je strma in stožčasta gora ob vzhodni meji alpskega sveta. Na vrhu nas razveseli prelep razgled. Ob lepem vremenu vidimo Hrvaško Zagorje, Posotelje, Haloze, Dravsko polje in Ptujsko polje. Zahodno vidimo nižji greben Ženčaj 616 metrov in na vzhodu kopast Resenik 735 metrov. Donačko goro predstavljajo tri  gore, ki pa so zaradi različnih višinskih razlik od daleč videti do visoke gore.

Posebnost Donačke gore je vsekakor pestro rastlinstvo. Na severni strani gore najdemo alpske cvetlice, ki imajo raje hladnejše vremenske razmere in več vlage. Zanimiva je praprot jelenov jezik, zelena smreka in alpski nagnoj. Na južni strani uspevajo rastline, ki imajo raje toplejše vreme, tu najdemo pravi kostanj in hrast cer.

Izjemna znamenitost Donačke gore je velik naravni rezervat, na 27 hektarih se razteza bukov pragozd, ki je kor pragozd zavarovan od leta 1965. Po zahodnem delu bukovega pragozda vodi urejena planinska pot in sicer od planinskega doma na Donački gori in vse do grebena gora. Na skalnih policah lahko vidimo juvanov netresk, ki v Sloveniji raste samo na Donački gori. 

Če želimo do Donačke gore, se najprej zapeljemo iz Rogatca proti Rogaški Slatini proti severu in za naseljem zavijemo desno. Peljemo se do zavetišča Rudijev dom na Donački gori 590 metrov. Od doma je speljana označena, markirana pot, ki nas skozi bukov pragozd pripelje na vršno sleme.

Pot nadaljujemo do najvišje točke slemena 884 metrov,  na kateri stoji kamnit stolp. Od Rudijevega doma na Donački gori do najvišje točke slemena, bomo potrebovali 1 uro, skupaj s povratkom 2 uri. Izlet je primeren tudi za otroke!

Gradiško jezero – ideje za enodnevni izlet

Do Gradiškega jezera bomo prišli, če na avtocesti Ljubljana – Celje, izberemo izvoz Lukovica. Table nas usmerijo k Gradiškemu jezeru, ki je mokri zadrževalnik na reki Drtijščici. Namen zadrževalnika je zmanjšati ogroženost pred poplavami v srednjem in spodnjem toku reke Radomlje.

Mi se lahko podamo na pot okoli jezera, ki je dolga 4,2 km. Pot lahko opravimo tudi s kolesom, ali opravimo trening teka.  Od jezera se lahko podamo tudi na Rokovnjaško planinsko pot, ki je dolga 58 km in ima 13 kontrolnih točk. 

Gradiško jezero leži na nadmorski višini 340 metrov, okoli njega je speljana lahka neoznačena steza. Za celotno pot okoli jezera bomo potrebovali približno 1 uro, pot je primerna tudi za otroke. 

Ideje za enodnevni izlet po Sloveniji